HUMORESKA

 

Dva sinova in usoda, ki ju je doletela

V neki vasi ali celo blizu nekega mesta so živeli oče, mati in dva sinova. Prvega, Tineta, je v zakon pripeljala ona, drugi, Franci, pa je bil zakonski.

Franci je imel srečo, da je odraščal v svetu, ki mu ni postavljal nobenih ovir. Živel je brezskrbno, brez stresa, brez pomislekov, kaj je prav in kaj narobe, saj mu je oče nudil vse, kar si je želel. Kadar se mu ni ljubilo iti v šolo, mu je napisal opravičilo. Imel je - po njegovem - idealno otroštvo, v katerem se je lahko posvečal samo prijateljem, igricam in gledanju televizije.

Kaj sta to delo in odgovornost? Pojma ni imel.

Tine pa je odraščal v precej drugačnih okoliščinah. Že v zgodnjem otroštvu so mu na ramena naložili naloge, ki so bile za majhnega otroka pretežke. Mama ni smela ugovarjati, očim pa je s pomočjo nalaganja težkega dela, pokazal, da ga ne mara.

Delovne navade so fantu prešle v kri in s pridom jih je koristil tudi pri učenju, za katero je imel komaj kaj časa.

Kljub ostremu nasprotovanju domačih se je vpisal v srednjo šolo in komaj čakal, da postane polnoleten ter odide od doma.

Za preživetje je moral potem delati še več, a je to počel z lažjim srcem, saj je vedel, da dela zase.

Preživljal se je z Zoisovo štipendijo, inštruiranjem, konec tedna je bil natakar. Vseeno je v roku diplomiral.

Bil je celo tako (pre) drzen, da si je našel mednarodno štipendijo, s pomočjo katere je na Harvardu doktoriral. Tam je spoznal dekle iz bližnje Koroške.

On si je s pomočjo sredstev EU poiskal denar za svoj ''start-up'', ona je začela poučevati na gimnaziji.

Nekoč mu sošolec iz rojstnega kraja sporoči, da je očim bolan, naj ga pride obiskat. Res je šel.

Čeprav je bil očim zelo slaboten, ga ni skrbelo zase, ampak ga je srbelo, kdo bo po njegovi smrti poskrbel za ljubljenega sina, saj tudi mama ni bila več pri močeh. Milo je prosil Tineta, naj namesto njega skrbi za brata.

Ta je, seveda, odklonil.

"Pri svojih 40-ih je pa že čas, da si najde službo in naredi nekaj zase!" je odgovoril očimu. Ta ga je v jezi preklel in napodil iz hiše.

Franci je po mamini smrti (umrla je čez dobrih šest let) prodal domačijo za komaj kaj denarja: Hitro ga je potrošil, potem pa se je preselil na pleča države in socialnih transferjev, kjer uspešno živi še danes.