MOLK NI ZLATO

  Tonka bi v času druge svetovne vojne morala obiskovati osnovno šolo, a kaj, ko je le-ta delovala komaj kdaj. Za silo se je naučila brati, ko pa so njen rojstni kraj zasedli Nemci, se je oče, razgledan kmet, odločil, da edina hči lahko obiskuje nemško osnovno šolo. Učiteljica je bila zelo dobrosrčna, rada je imela drobno deklico, ki je bila v ranem otroštvu močno rahitična, kar je pustilo posledice na njeni hoji in postavi. Hitro se je naučila nemško, učiteljica ji je potem posojala različne knjige, celo sveto pismo je najprej prebrala v nemščini. ''Učiteljica me je, ko so se Nemci morali umakniti, vabila s seboj, v Nemčijo. Očetu je obljubljala, da bo poskrbela za mojo izobrazbo, da me bo imela rada kot svojo hčerko. A oče ni dovolil. Jokala sem kot dež, vendar je v svoji odločitvi ostal neomajen. Ponovno sva se videli šele leta 1973, v Celovcu.  Od srca sem ji hvaležna, da je v mojem srcu zasejala seme znanja, naučila me je ljubiti pisano besedo, spodbujala me je, da sem ...

  Med tistimi, ki so mi zaupali svoje zgodbe, so bili tudi taki, ki so se tik pred izidom knjige - umaknili. Ustrašili pravzaprav. Pa ne zato, ker njihova zgodba ne bi bila resnična. Zbali so se svojih najbližjih in tistih, ki so jim bolečino povzročili. Strah je nekaj grozljivega, pa tako veliko ga je okoli nas. Deluje kot vlaga in plesen v starih zidovih – počasi, vztrajno, nevidno, dokler se človekova duša na koncu ne sesede vase. Ena od žensk mi je pripovedovala o mobingu na delovnem mestu. O šefinji, ki je za seboj pustila več zlomljenih ljudi kot vihar, ki lomi drevesa. Živčni zlomi, ponižanja, tiho uničevanje samozavesti, odvisnosti od zdravil (pomirjeval). Na koncu se je – kljub moževi podpori - ustrašila, kaj bodo rekli drugi. Janez mi je pripovedoval drugačne zgodbe. O ljudeh, ki so jih najprej javno očrnili, nato pa še izsiljevali. O tem, kako se počutijo tisti, ki jim najprej vzamejo dobro ime, potem pa še dostojanstvo: kot bi človeku slekel kožo in ga potem pustil na...

  Pretvarjanje je zanimiva človeška lastnost. Nekateri trdijo, da je včasih skoraj nujna, drugi pa, da je zelo nevarna. Odvisno je predvsem od tega, kje imajo družba ali posamezniki postavljeno mejo. Roko na srce: vsi se kdaj pretvarjamo. Rečeno po domače: kakšno stvar zamolčimo, jo povemo drugače, ko se nam zdi, da druge ne briga, kaj delamo ali kako se počutimo. Na TikToku objavimo, da smo dobro, čeprav smo vso noč prejokali. Ko na obisku s prikritim odporom pojemo kos torte, to storimo zato, da ne bi prizadeli gostiteljice. Ne mine dan, da ne bi držali jezika za zobmi, kadar pride v pisarno namrgodeni šef. Takšno pretvarjanje je oblika samoobrambe, saj z njo gladimo robove vsakdanjega življenja v želji, da se pred ljudmi ne bi preveč in po nepotrebnem razgalili. Pretvarjanje kot način življenja? David Bowie je skozi kariero gradil različne odrske osebnosti: Ziggy Stardust, Thin White Duke in druge. V intervjujih je večkrat priznal, da se je včasih tako poglobil vanje, ...

  Dr. Igor Muževič je na X-u zapisal:« Starejši nepokretni gospe se je vid poslabšal, tako da ne more več gledati televizije. Administratorka v DSO je preklicala vse oftalmologe v bližjih krajih, kamor jo po pravilih ZZZS smemo napotiti, da ji še pripada reševalno vozilo. Dobila je najhitrejši datum - 23. 9. 2030. Najbrž so krivi ortopedi, ki v predvolilne namene umetno podaljšujejo čakalne dobe in ki po nepotrebnem operirajo kolke, kaj pravite ?« Neštetokrat sem že napisala, da bi, dobra duša, kot sem, Golobovim odpustila marsikaj, le tega, da so popolnoma uničili zdravstvo, tega jim pa ne morem, pa če se še tako trudim. Veste, dragi moji, stanje v zdravstvu se ne meri po ambicijah poblaznelih politikov, niti po tiskovnih konferencah, niti po številu izrečenih floskulah, temveč po tem, ali človek z resno, življenjsko ogrožajočo diagnozo pravočasno pride do posega, ki mu lahko reši življenje ali ne. Vse drugo je kulisa, ki služi za nategovanje volivcev. Tisti, ki se še...

Življenje, ki se je pisalo samo. Tisoč zgodb, na tisoče fotografij. Nekaj mimobežnih utrinkov je zbral Igor. 👇   https://www.slovenec.org/2026/03/05/milena-miklavcic-ce-na-volitvah-zmagajo-stranke-aktualne-vladne-koalicije-se-bo-zgodil-pogreb-slovenije/

  Najhujše, kar lahko doleti č loveka, je trenutek, ko se nenadoma znajde v polo ž aju popolne nemo č i. Ko je odvisen od pomo č i drugih – pa naj gre za zdravje, nesre č o, naravno katastrofo ali nerazumevanje okolice. Danes premika š gore, jutri pa ne more š niti ž lice dvigniti do ust. In kar je najhuje, svojo nemo č spremljaš pri polni zavesti… To je pekel, kjer um razume vse, telo pa ne uboga ni č esar. To se lahko zgodi komur koli ali kadar koli. Tudi tebi. Tudi meni.   A dokler smo zdravi, dokler je nad nami le modro nebo in ob č utek, da smo gospodarji svojega ž ivljenja, na to niti ne pomislimo. Predstavljaj si: zjutraj vstane š , poln energije, na č rtuje š dan, morda te č e š , dela š , objame š bli ž nje. Popoldne pa – kap. Ali huda nesre č a. Ali nenadna bolezen, ki ti vzame mo č v rokah, nogah, glasu. Ali se ti preprosto zgodi starost, ki pride hitreje, kot smo mislili. Ali prometna nesre ča. Rojstvo otroka, za katerega bo treba večno skrbeti. Ne...

  🌷 8. marec in materinski dan sta pred vrati. Vsako leto si znova belimo glavo, kaj podariti ženskam, ki so nas rodile, vzgajale, prenašale, bodrile in – ne nazadnje – oblikovale. Rože ovenijo. Čokolada izgine med gledanjem TV. Parfumi so že skoraj obvezna rutina. Kaj pa zgodbe? Kaj pa darilo, ki ostane? Kaj pa darilo, ki se ne porabi, temveč odpira pogovore, ki jih manjka tudi med tistimi, ki se imajo radi? 📚 Zbirka Ogenj, rit in kače niso za igrače je zbirka resničnih pričevanj žensk (in moških), rojenih konec 19. celo 20. stoletje in tudi iz aktualnega trenutka. To so izpovedi o ljubezni,   molku, sramu, pogumu in predvsem preživetju. To je svet, iz katerega prihajamo – in ki ga prehitro pozabljamo. In presenetljivo, knjig se bodo razveselili tudi moški. Ne nazadnje je “dan mučenikov” že dolgo simpatično standardiziran. Morda je zato čas, da moškim podarimo nekaj več kot simboliko – da jim ponudimo vpogled v svet, ki ga pogosto ne poznajo dovolj. Zan...