MOLK NI ZLATO

  NEPREMIČNINE Med nami jih ni tako malo, ki se bojijo zameriti. Pogosto se celo dogaja, da se znotraj družine obnašajo kot petelini, zunaj nje pa so ponižni in klečeplazniški. Pa se to ne dogaja le danes- temveč že od nekdaj! Slišala in tudi zapisala sem zgodbe, ki govorijo celo o spolnih zlorabah otrok. A ker so bili ''predatorji'' pomembni vaški posamezniki, so starši molčali. Kruto. Kako mačehovski je naš odnos do zasebne lastnine, vemo. Če ne drugače, pa iz medijev. Zasebni lastnini smo, če tako nanese, nenaklonjeni še iz časov, ko se jo je tudi ''uradno'' preziralo, ker je bilo pač vse ''naše''. Zgodb o ''krajah'' (nezakonitih prilaščanjih) najlepših kmetijskih površin, je bilo (in je še) nič koliko. Pravijo, da je samo v Ljubljani okoli 15.000 + nezasedenih stanovanj. Glede na pereče stanovanjske probleme mladih je številka morilska, a če hkrati pomislimo, da je podnajemnik, v trenutku, ko se vseli v naše stanovanje...

  Včeraj sva z Maticem Vidicem snemala podkast in ob tej priložnosti mi je povedal tole misel:» Ko pridemo v nebesa, bomo presenečeni nad tem, kdo vse je tam, še bolj pa nad tem, koga tam ni.« Ob njej se človek nehote nasmehne, nakar pa tudi mičkeno zdrzne. Večina ima v glavi nekakšen zasebni seznam: kdo bi moral priti v nebesa po hitrem postopku, kdo bi moral še malo počakati v čakalnici, kdo pa naj bi ostal kar pred vrati. Drži? Skratka, zelo radi se igramo nekakšno ''nebeško kadrovsko službo''. ☺️ Vsak od nas je kdaj srečal posameznike, ki niso nikoli rekli grde besede, ki so redno hodili v cerkev, vedno pravilno ločevali odpadke, nikdar zamudili na obisk, znali pa so tudi speči najbolj popolno potico za Veliko noč ali Božič. Kakšen šok bi teoretično doživeli, ker bi jih v nebesih zaman iskali, bi pa tam srečali soseda, ki je celo življenje godrnjal čez vse živo, a je na skrivaj veliko pomagal ljudem v stiski. Osupli bi obstali tudi pred tisto teto, ki je imela jezik...