MOLK NI ZLATO

  Že od nekdaj me zanimajo množični morilci in psihopati. Med njimi tudi Zodiac Killer oziroma Zodiak, ki je konec šestdesetih in v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja na območju San Francisca umoril najmanj pet ljudi. Sam je trdil, da je bilo njegovih žrtev kar 37. Zakaj ga niso nikoli ujeli, ostaja uganka. Medijem in policiji je pošiljal zagonetna pisma in šifrirana sporočila, se norčeval iz preiskovalcev in naravnost užival v pozornosti. Policija je imela več osumljencev – najbolj znan je bil Arthur Leigh Allen –, vendar prstni odtisi, DNK in drugi dokazi niso zadoščali za obtožbo. Primer je še danes uradno nerešen, lahko si le mislimo in predstavljamo, zakaj je tako, kot je... Ob takšnih zgodbah se nehote spomnim tudi na Igorja Omerzo, ki je na podlagi arhivskega gradiva napisal vrsto knjig: trilogijo Temna stran Dela & Svetla stran Dela , ki obsega več kot tisoč strani, pa knjige Milan Kučan in Udba , Marta Kos – Komisarka , Jože Pučnik – Psevdomarksist , Fran...

  »Mus« je samo umreti Zadnje čase pogosto slišimo, da je politik »dolžan odgovoriti novinarju«. Ni čisto tako. Po veljavnem zakonu so določeni javni organi in drugi zavezanci dolžni medijem posredovati informacije s svojega delovnega področja. To pa še ne pomeni, da mora vsak politik na hodniku, tiskovni konferenci ali v studiu nemudoma odgovoriti na vsako vprašanje, kakor si ga je zamislil novinar. Seveda ima izmikanje svojo politično ceno. Kdor upravlja državo, ne more pričakovati, da bo govoril samo takrat, ko mu vprašanja ustrezajo. Toda tudi novinarska izkaznica ne predstavlja »zelene luči«   za vnaprej napisane diskreditacije in sodbe, ki jih je maček na repu prinesel, kot se to zadnje časa pri »nikogaršnjih hlapcih« redno (?) dogaja… V demokraciji – po moje - politik ni podrejen novinarju, novinar pa ne politiku. Oba sta na koncu odgovorna javnosti. In tu se novinarstvo šele začne. »Nikogaršnji hlapec« ni naziv, ki si ga napišeš na vizitko. To je nekaj, kar d...

  MOLITEV – STARODAVNA SOPOTNICA ČLOVEKA Molitev spremlja človeka že od začetkov civilizacije. Spremljala ga je, ko še ni znal razložiti bliska, bolezni, rojstva in smrti. Spremlja ga tudi danes, ko zna poslati človeka v vesolje, še zmeraj pa ne zna odgovoriti na vsa vprašanja, ki se porajajo v njegovi duši. Molitev pomirja. Pogosto je tudi krik na pomoč v trenutkih, ko nas vse drugo pusti na cedilu. Tisti, ki so kdaj stali pred težko življenjsko preizkušnjo, dobro vedo, da človek takrat išče oporo. Nekaj, kar presega razum, naučene odgovore in običajne floskule. Takrat nam prav malo pomaga trditev, da je vera zgolj »opij ljudstva«. Človek, ki trpi, ne potrebuje velikih teorij. Potrebuje roko, besedo, upanje in občutek, da v svoji bolečini ni povsem sam. Molitev je bila skozi stoletja veliko več kot izgovarjanje naučenih besed. Bila je most med nemočjo in upanjem. Bila je sopotnica vojakov v vojnah, mater, ki so čakale na sinove, in žena, ki niso vedele, ali se bodo njiho...