Še otrok razume
V vsaki družbi v 21. stoletju bi moralo biti nekaj samoumevnega, da smo si ljudje med seboj različni. Nekdo verjame v Boga, drugi ne, eni poslušajo narodnozabavno glasbo, drugi rock. Naši sosedje so levičarji, desničarji, spet drugi verjamejo v ''ploščato zemljo''. Razlik, ki nas zaznamujejo in delajo unikatne, je toliko, kolikor je ljudi. Še dva sorojenca si nista enaka, kaj šele dva sodržavljana! Prav zato je demokracija tako dragocena. Ne zato, ker bi od vseh zahtevala enako razmišljanje in enako frizuro, ampak zato, ker vsakomur priznava enako vrednost in enake pravice. Nihče ni večvreden zato, ker pripada določeni skupini, in nihče ni manjvreden zato, ker je drugačen od večine. Tudi laiki vemo, da država ne bi smela ljudi deliti na pomembnejše in manj pomembne, na tiste, katerih glas šteje več, in tiste, katerih glas šteje manj. Pravice, svoboščine in spoštovanje morajo pripadati vsem enako ne glede na spol, starost, vero, politično prepričanje, spolno usmerj...