zavajanje

 

ZAVAJANJE

Laž ni le tema filmskih zapletov ali političnih škandalov – je del našega vsakdanjika že v trenutku, ko se zbudimo in prisluhnemo, kaj nam, na primer, sporočajo preko medijev. Žal pa se vse premalo ukvarjamo z njeno bližnjo sorodnico, ki se imenuje Zavajanje.

Politik reče: “Brezposelnost se je zmanjšala,” ne pove pa, da je to predvsem zaradi izseljevanja mladih, ne zaradi novih delovnih mest. Resnica je, da se je brezposelnost zmanjšala – a razlog je zavajajoče prikazan.

Ko vlada reče:«V letu 2024 je bila Slovenija med državami z najnižjo stopnjo hude materialne in socialne prikrajšanosti v EU, najprej poglejte v svojo denarnico!«

Ko vlada reklamira samo sebe in svojo ''dolgotrajno oskrbo'', se spomnite, da ste zasledili, da še zmeraj niso ugodili nobeni od več kot 5.000 prošenj.

Nekdo reče: ''Pod to vlado nisem prejel denarja od tega podjetja,” in res ga ni v zadnjih letih, a ga je v preteklosti. S tem poslušalca zavede, čeprav izjava formalno ni napačna.

Z ''zavajanjem'' se srečujemo tudi sicer:

Mediji pogosto izpostavijo samo en del zgodbe, drugi – enako pomembni – pa ostanejo zamolčani. Tudi zato se človek včasih zamisli, ko sliši ali prebere (ne)resnične stvari o ljudeh, ki jih pozna že vse življenje.

“Brezposelnost je rekordno nizka.” Drži, a hkrati se povečuje število ljudi na minimalnih plačah ali v prekarnih oblikah dela, kar podatek zamolči.

“Država razdelila milijone za socialno pomoč” zveni kot velikodušnost, a ne pove, da so zneski posameznikom še vedno prenizki za preživetje.

Če se omenja “pomoč gospodarstvu”, a ne pove, kdo je pomoč dobil in kdo jo plačuje, gre verjetno za zavajanje.

Če se omenja “pomoč gospodarstvu”, a ne pove, kdo je pomoč dobil in kdo jo plačuje, gre verjetno za zavajanje.

Ko nek znan NVO trdi, da ga ne financira država, potem pa izbrskajo, da to zaradi več kot 700.000 tisočakov prihodka ne drži, potem nas je NVO hotel zavesti.

Dneve poslušamo o zasebnem življenju znanih osebnosti, medtem ko informacije o novih zakonih, ki vplivajo na naše davke ali pokojnine, ostanejo v drobnem tisku.

Kdor se ne strinja z določeno politiko, je hitro označen kot “fašist”, janšist, “teoretik zarote” ali “neodgovoren”. Takšno zavajanje z etiketami zmanjša možnost trezne razprave.

Zavajanje ustvari občutek nemoči: mislimo, da razumemo stanje, a v resnici vidimo samo del slike.

Zaradi zavajanja tudi ključne odločitve (npr. volitve, podpora reformam) temeljijo na nepopolnih informacijah.

Kako prepoznati zavajanje

1. Preberi več kot samo naslov

– naslovi so pogosto napihnjeni in zavajajoči.

2. Primerjaj različne vire

– če samo en medij o nečem poroča zelo drugače kot drugi, je treba biti previden.

3. Pazi na čustvene besede

– če je članek poln izrazov, kot so “šokantno, katastrofa, groza”, te želi bolj prestrašiti kot informirati.

4. Vprašaj se: kaj manjka?

– preveri, ali so izpuščeni pomembni podatki (npr. kdo plača račun, kdo ima korist).

5. Ne zaupaj slepo številkam

– statistika je lahko resnična, a prikazana tako, da daje napačen vtis.

6. Prepoznaj lepljenje nalepk

– če nekoga označijo samo kot “fašista”, “teoretika zarote”, je namen - diskreditacija.

7. Uporabi zdravo pamet

– če nekaj zveni preveč lepo ali preveč grozno, da bi bilo res, se vprašaj: “Kdo ima od takšne objave koristi?”

Zavajanje krepi nezaupanje: ko ljudje opazijo neskladja med besedami in realnostjo, se umaknejo iz družbenega življenja in nehajo verjeti komur koli.