Beri med vrsticami

 

Marec je že po tradiciji mesec, ko se malo več govori o ženskah in ženskih pravicah. Verjetno bi prazniki šli mimo mene bolj kot ne po običajni poti (vseeno hvala mojim ljubčkom za rože, objemčke in poljubčke), če ne bi pri znanki naletela na prt nad štedilnikom, na katerem je pisalo:«Bodi pridna in poštena, da nekoč boš dobra žena!«

Pri tem sem se spomnila na mamo, ki je rada ponavljala:«Lišpana deklica — umazana ženičica.« »Če mati s hčerjo na plesišče zahaja, ji že tam plenice v roke podaja.« »Če se boš na poroki preveč smejala, boš kasneje veliko jokala.«

Reki, s katerimi so moji generaciji preventivno polnili ušesa, so že zdavnaj poniknili v pozabo. Prav tako počasi izginja podoba trpeče, ponižne mame z ruto na glavi, ki je podpirala tri vogale, največkrat še četrtega. Namesto tega nam sodobni čas ponuja raznoliko paleto ženskih vlog, ki so prežete s svobodo izbire, družbenimi spremembami in osebnimi pričakovanji.

Ženske, ki zavestno izberejo življenje brez otrok, bi še pred osamosvojitvijo iskali z žegnano svečo. Danes je takšnih, ki živijo za kariero, potovanja, svobodo, prosto izbiro seksualnih partnerjev in osebni razvoj nič koliko. Pogosto gre za izobražene ženske iz večjih mestnih središč, ki aktivno, tudi preko družbenih omrežij in medijev zavračajo tradicionalno vlogo žensk z materinstvom vred.

Na nasprotnem polu stojijo ženske, ki negujejo vrednote, ki so jih poznale že naše mame in babice. Zavestno sprejemajo vlogo gospodinje in matere, partnerja nesebično podpirajo in mu dopuščajo, da misli, da je glava družine.

Med tema skrajnostma srečamo ženske, ki se bolj ali manj uspešno lovijo med družino in kariero. Pogosto to počnejo z občutkom krivde, saj menijo, da nikoli niso dovolj dobre ne doma ne v službi. Tipično zanje je, da jim nenehno zmanjkuje časa.

Zanimive so mi tudi AFŽ-jevke, ki so feminizem dvignile malodane na nivo verske sekte.

Moški so jim v principu sumljivi že po naravi. Težave doma in v svetu rešujejo s spodbujanjem ''ženskih kvot''. Z obema rokama delijo bodeče neže. Zelo rade protestirajo proti vsemu, kar diši po tradiciji, od poročnega prstana do predpasnika v kuhinji. V praksi se ne branijo doma spečene potice, komplimente na račun zunanjih lepotnih atributov pa ogorčeno odklanjajo.

Ne smem pozabiti na mame samohranilke, na tiste, ki brez tuje pomoči podpirajo štiri vogale doma in še kakšnega v službi. Moško delo jim ni tuje, za jamranje nimajo časa. So kot multipraktiki- vse obvladajo. Tudi volje do življenja jim ne zmanjka.

In potem so tu še influencerke, ki so, če mene vprašate, najbolj barvita in poslovno uspešna kategorija žensk 21. stoletja. V ta predal sodijo tiste, ki so svoje življenje spremenile v neprekinjeno oddajanje v živo, saj znajo unovčiti vse od poroda do ločitve, od peke domačega kruha do uživanja na luksuznih počitnicah. Med bolj priljubljeni podtipi influenserk so mamice, ki ti z levo roko pokažejo, kako peči veganske mafine, tudi joga za dojenčke jim ni tuja, z desno pa služijo še z reklamiranjem plenic.

Tradicionalne fluencerke v retro oblekah kuhajo juho iz zelišč, nabranih na vrtu in v gozdu, pišejo priročnike o tem, kako pomembna sta harmonija in ravnovesje v zakonu, maternici in duši. Njihovi partnerji jih pri tem podpirajo in zagotavljajo, da so zaradi svojih boljših polovic najsrečnejši na svetu.  

Ne smem pozabiti na OnlyFans influencerke! To je kategorija, o kateri pogosto šepetamo, četudi so v 21. stoletju postale vseprisotne v vseh socialnih kategorijah družbe. Namig, da lahko pametna ženska svoje atribute dobro unovči, so vzele zelo dobesedno. Namesto da bi pekle sladke piškotke za Instagram, ''pečejo'' svoje čare za plačljive naročnike. Ne branijo se posnetkov v drznem spodnjem perilu niti hardcore vsebin. Med njimi najdeš mamice, ki so se naveličale garati za minimalno plačo, računovodkinje, ki so ugotovile, da je lažje zaslužiti z ritjo kot z Excelom. Lahek zaslužek je zamikal tudi najstnice. »Zakaj bi doma fehtarile za žepnino, če si lahko pomagam tudi na drugačne načine?«

Skratka: včasih so ženske sanjale o poroki z bogatašem. Danes? Sanje spreminjajo v bajne zaslužke, ki jim jih nudijo na seks mahnjeni moški.

So pa tudi ženske, ki se, naveličane in zafrustrirane, valjajo po družabnih omrežjih in v anonimnosti pišejo udarne in nesramne parole, kot je na primer ''Miklavčička, zapri gobec''. A prej ali slej bodo tudi one spoznale, da je agresija brez zveze, če te zanjo nihče ne plača.

V imenu svobodne izbire smo ženske razdelili na toliko predalčkov, da se včasih zdi, kot da smo se znašle na policah Ikee in ne v realnem življenju. Vsi ti predali imajo eno skupno lastnost: ženska je, hočeš nočeš, postala tudi blagovna znamka.

Pesmica mamica je kakor sonček, ob kateri se še zmeraj raznežim, bo morda že jutri pozabljena. Človek nikoli ne ve, kdaj jo bodo zaradi namišljenega seksizma preprosto prepovedali?

Naj tole pisanje zaključujem z besedami, ki sem jih nekoč našla na X-u:«Največjo osvoboditev žensk predstavlja spoznanje, da lahko danes prodajo praktično vse – tudi lastno razočaranje nad svetom – če jim le uspe najti pravega kupca.«

KOLUMNA JE BILA PRVOTNO OBJAVLJENA V REPORTERJU