KREME ZA POMLAJANJE NAIVNOSTI

 

Kam je izginil občutek za realnost?

Pred nekaj dnevi sem sedela na kavi in opazovala starejšo gospo, ki je vnukinji najstniških let razlagala, kako je kupila novo kremo, ki obljublja, da bo v dveh tednih izbrisala gube.

“Ni bila poceni, a vsi pravijo, da deluje!!” je navdušeno pripovedovala, da smo jo vsi slišali, medtem ko je vnukinja kimala in brskala po telefonu.

Nisem se mogla zadržati in sem se nasmehnila.

Ne zato, ker bi se norčevala, ampak ker je ta prizor v družbi, v kateri živimo, še kako znan.

Vsak dan nas bombardirajo z obljubami o čudežnih kremah, tabletah, ki topijo kilograme, in napravah, ki v treh minutah odpravijo bolečine v kolenu in križu.

Mediji, ki so že pred časom postali ''piar služba'' nekaterih politikov, o njih pisarijo všečne zgodbe, ki se od dejanskega stanja v družbi bistveno razlikujejo.

In kako odreagira večina?

Še vedno verjame, da je vse res, kar vidijo, slišijo ali preberejo. Kam je izginil občutek za realnost?

Spomnila sem se svoje sosede Mice, ki je pred leti prav tako kupila “čudežno” kremo za pomladitev.

“To je znanstveni preboj!” je vzhičeno razlagala in pokazala oglas v reviji. Vsak večer si je mazala obraz, čakala na čudež, a po mesecu dni so bile gube še vedno tam.

“Morda bi morala vzeti tisto- dražjo, v kateri je tudi kolagen,” je rekla in kupila še eno.

Čudeža ni bilo, bil pa je prazen račun, ki je zaradi skromne pokojnine že tako in tako zmeraj prazen.

Vsi poznamo koga, ki je nasedel obljubam o hitrih rešitvah. In čeprav se zdi, da smo danes pametnejši, kot so bili predniki, to ne drži, saj nas reklame še vedno (pre) hitro ujamejo.

Letos mi je neka lažna internetna stran ukradla fotografijo in v mojem imenu potem propagirala svoje izdelke, ki so se nanašali na ''zdravljenje mehurja in ledvic''. Dobila sem nešteto klicev in sporočil, ljudje pa so me spraševali, če dotično ''zdravilo'' priporočam tudi njim.

Zakaj smo tako naivni, ne vem. Morda zato, ker si želimo verjeti, da obstajajo bližnjice ali pa zato, ker nam še nihče ni razložil, kakšne so razlike med resničnostjo in reklamnimi sporočili? Ne le pri kremicah, tudi na drugih področjih.

Živimo v svetu, kjer se vse zgodi hitro – hrana je dostavljena v pol ure, novice preberemo v treh sekundah, filmi, ki nas s svojimi ljubezenskimi, srečnimi zgodbami zavajajo, so na dosegu prsta.

In ko nam nekdo obljubi, da se lahko v treh tednih pomladimo za deset let ali odpravimo bolečine brez truda, se zdi, žal, da je takšna naivnost zgolj logična posledica opranosti možganov.

Čas bi že bil, da se začnemo zavedati, da ima vsak politik svoj piar, med katerimi so tudi izjemno uspešni posamezniki in psihologi, ki zelo dobro znajo tržiti čisto vse. Tudi napake, ki jih politiki storijo. In ki zelo dobro, pravzaprav odlično vedo, kako naivni so njihovi volivci in kako zlahka se da z njimi manipulirati!

Zakaj, mislite, je toliko filmov z v srce segajočimi ljubezenskimi zgodbami? Ja, zato vendar, da gre film v promet, da tisti, ki so ga ustvarili, veliko zaslužijo.

Nobena krema ne bo ustavila časa, nobena tableta ne bo nadomestila gibanja ali zdrave hrane. Bognedaj, da bi kdo celo misli, da lahko nadomesti pomoč zdravnika.

Namesto da verjamemo vsaki reklami, raje prisluhnimo svojemu telesu in razumu. Čudeži so lepi zgolj v pravljicah, v resničnem življenju pa delujejo smešno, naivno in za lase privlečeno.

Čeprav je včasih lažje kupiti kremo kot spremeniti navade, je občutek, ko sami dosežemo spremembo, neprimerljivo boljši.

Za vse večne čase si zapomnite: če nekaj zveni prelepo, da bi bilo resnično – verjetno ni resnično!