MOČNE ŽENSKE

MM

 



MOČNA ŽENSKA

Zadnje dni veliko govorimo o t. i. močnih ženskah. Recimo, da mislim, da sodim mednje, sploh glede na to, kako so me polena leta in leta kalila, ko so brez milosti padala po meni.
Ko danes govorimo o »močnih ženskah«, imamo pogosto pred očmi vplivnice, njihove všečne, a vsebinsko prazne slogane. Pred očmi imamo javne nastope t.i. ''znanih posameznic'', njihove samozavestne izjave, ki jih spremljajo všečki in delitve.
A obstaja tudi drugačen, precej bolj tradicionalen – in po mojem mnenju veliko bolj resničen – pogled na ta pojem ''močnih žensk''.
Močna ženska ni nujno tista, ki govori najglasneje, oziroma tista, ki jo imajo mediji zelo radi. Pogosto ima polne roke dela z obveznostmi, lahko je malodane nevidna, utrujena s tem, da svoje življenje in življenje bližnjih drži pokonci.
Močna ženska hodi v službo, dela nadure, ima otroke, gospodinjstvo, se dodatno izobražuje, dela na sebi, najde čas za družino, partnerja, za ljubezen, morda hkrati skrbi tudi za ostarele starše. Močna ženska ve, da največkrat nima izbire, ve pa tudi, da če se ona sesuje, se sesuje vse. Njena moč ni v ocvetličenih besedah, ampak v vzdržljivosti, ki jo delajo neponovljivo, trpežno in vzdržljivo.
Močna ženska je tudi tista, ki zna potrpeti – in tista, ki zna oditi. Potrpeti takrat, ko je treba, in oditi takrat, ko postane jasno, da vztrajanje pomeni samouničenje. Moč se tako skriva tudi v odločitvi, da pravi čas odnehaš.
Močna ženska je ženska, ki ne potrebuje ploskanja za vsako ''pasjo figo'', kot se to rado dogaja. Ona ve, da je ravnala prav, tudi če tega nihče ne potrdi. Dela, kar je treba, čeprav tega nihče ne opazi, ne pohvali in ne zabeleži v medijih & družabnih omrežjih.
Takšne ''moči'' ni mogoče izmeriti, vsi skupaj pa vemo, da bi brez nje marsikatera družina, skupnost ali odnos razpadel na pra -atome.
Močna ženska zna reči: »Ne zmorem več.« Ko to izreče, se ne sliši kot poraz, ampak kot dejstvo. Zna priznati meje. To ni znak šibkosti, temveč odgovornost do sebe, svojega telesa, razuma in življenja.
Močna ženska tudi ni vedno prijazna, ne popušča drugim, da bi bila všečna. Zna zagovarjati svoje mnenje in ne uboga, ko ji rečejo, naj utihne. Ima hrbtenico – in se zanjo ne opravičuje. Žal še vedno živimo v družbi, ki ima raje potrpežljive, tihe in prilagodljive ženske.
Močna ženska je lahko tudi utrujena, lahko ponoči ne spi zaradi skrbi. Lahko se ji fučka za ličila. Briga jo, kaj bodo rekli drugi.
Močna ženska ni nujno vzor nekakšne ''sreče'', o kateri tako radi govorimo. Raje vidi, da je resnična, otipljiva, včasih besna, sploh takrat, ko upravičeno udari s pestjo po mizi.
Močna ženska se zaveda, da mora graditi na močnih temeljih, zato ji je mar za sočloveka, za preteklost zato, kako so ljudje živeli nekoč, ker pač noče danes ponavljati napak svojih prednikov.
Močna ženska ignorira tiste, ki ji govorijo, da mora biti kot druge. Rada je samosvoja- takšna, iz mesa in krvi, brez silikona pod kožo in v glavi.

Komentarji

Objavite komentar

na voljo sem vam na
jutri2052@gmail.com

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

''ena, dve, tri, pofočk!''

MM
Slika
  ''ena, dve, tri, pofočk!'' Moja pokojna prijateljica Ljerka vir   je vse življenje živela v Fischer–Elbertovi hiši na Kongresnem trgu 14. V spodnjih prostorih so bile neko č kavarne z različnimi lastniki, v katere je za čas svojega življenja zelo rad zahajal tudi pisatelj Josip Jurčič.   Na za četku današnjega pisanja jo omenjam zato, ker mi je v svojih spominih, ki sva jih objavili v knjigi ''Ženska, ki ji je dano'' , ves čas govorila, da se ne spomni kakšnih posebnih vojnih grozot v Ljubljani, med drugo sv. vojno. Njena sestra se je, na primer, poročila v Milanu, leta 1942 je tudi sama brez težav odpotovala v Italijo, kjer se je vpisala v šolo kozmetike v Genovi. Takole pripoveduje:« To je bila odlična odločitev, saj sem lahko stanovala pri sestri. Šola je bila znana, zelo dobra, a tudi draga. Če sem tam spoznala kakšnega privlačnega moškega? Ne zanikam, Italijani so bili zanimivi, a večina, s katerimi sem prišla v stik, me niso ravno navdušili. ...
Read more »

Kako je bilo

MM
Slika
  Božič je bil po letu 1952 izbrisan s seznama praznikov in dela prostih dni, kar je oteževalo njegovo javno praznovanje. Ljudje so ga še vedno praznovali zasebno, pogosto na skrivaj, saj so se bali represije, zlasti državni uslužbenci. Smolejevo voščilo leta 1986 je bilo del postopnega mehčanja stališč oblasti do verskih praznikov, kar je odražalo tudi širše spremembe v jugoslovanski družbi v osemdesetih letih. Šele po sprejetju nove ustave leta 1991, ki je zagotovila versko svobodo, je božič ponovno postal javno priznan praznik. Šele leta 1992 je bil božič (25. december) tudi uradno razglašen za dela prost dan. Ena od ''božičnih'' - malo bolj nagajivih zgodb - iz 5. knjige OGENJ, RIT IN KAČE NISO ZA IGRAČE. Leta 1960, ko se je v naši hiši odvila ta nesrečna tragikomedija, Božič še ni bil zaželen praznik. Striktno so se mu odrekli predvsem državni uslužbenci oziroma nameščenci, kot so jih imenovali takrat. Iz same žlehtnobe so veliki šefi na predvečer Božiča radi org...
Read more »

»Če nisi človek, nisi nič«

MM
Slika
  »Če nisi človek, nisi nič« Ko sem pred kratkim vprašala Jožeta, 93-letnega moža, katere vrednote so mu bile v življenju najpomembnejše, je brez oklevanja odgovoril: » Enotnost med ljudmi. Složnost. Poštenost. Povezovalnost. Če imaš več, prispevaj več za skupnost. Če nisi človek, nisi nič.« Njegov zadnji stavek pove vse. Sedela sva na klopci pred hišo. Njegove roke so bile še zmeraj čvrste, hrapave, a mehke ob stisku. Takšne roke ''zrastejo'' iz zemlje, iz dela, pravzaprav iz garanja. Po vojni je moral, četudi še otrok, pomagati staršem kot odrasel, saj je kmete doletelo nekaj zelo krutega: obvezna oddaja. Če nisi garal od jutra do večera, si bil lačen, je omenil. Jožetove vrednote se ne zdijo nič posebnega, ko jih prebereš: enotnost, složnost, poštenost, delavnost. A danes, v času grobe in pritlehne zavisti, prepirov in egoizma, zvenijo skoraj kot nekaj zelo eksotičnega, nekaj, kar je sila redko, pozabljeno, že skoraj izumrlo. Jože je- malo v šali malo zares...
Read more »