vesela Velika noč

MM


Dragi prijatelji,
naj vam Velika noč prinese tiste drobne, a najlepše trenutke – skupne pogovore, smeh ob mizi in občutek, da nismo sami.
Naj bo v teh dneh med nami več topline kot skrbi in več hvaležnosti kot hitenja.

Lepo praznujte – in hvala, ker me berete.💗

Milena

Komentarji

Objavite komentar

na voljo sem vam na
jutri2052@gmail.com

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

V zadnjih treh letih je šlo vse narobe.

MM
Slika
  V zadnjih treh letih je šlo vse narobe. Včeraj je moral umreti človek. Oče dveh otrok. Ne zaradi bolezni, ne zaradi nesreče, ampak zato, ker je nekdo dvignil roko nad njim. In ker smo – kot družba – dovolili, da se nasilje počasi, iz dneva v dan, bolj krade v našo normalnost. Vsi, ki smo zadnja tri leta gledali proč, ko so se vrstili napadi, pretepi, grožnje in ropanje, nosimo del odgovornosti. Ko so mediji molčali, ko so nam politiki gladko in sprenevedavo govorili o »strpnosti« in »sožitju«, ko so se novinarji raje ukvarjali z ideološkimi čistkami kot z resničnimi težavami ljudi, ko so nevladnice blebetale o ''pravici do splava'', ki jo ima vsa EU, razen Malte, je pod površjem vrelo. Ljudje, ki morajo sobivati s cigani, so nas na kolenih prosili za pomoč, a jih nihče ni hotel slišati. Še več: aktualna vlada se je iz njih bolj ali manj odkrito norčevala in jih ''mirila'', da imajo vse ''pod kontrolo''. V njih pa se je nabiral str...
Read more »

Aktualni Ikar – človek, ki še vedno leti previsoko

MM
Slika
  Aktualni Ikar – človek, ki še vedno leti previsoko Grški miti so še v času mojega odraščanja, ko sem nenehno tičala med knjigami, delovali kot svojevrsten adrenalin za mojo nepotešeno vedoželjnost in radovednost. Danes ugotavljam, da je Ikar še veliko bolj živ, kot kdaj koli poprej, saj se, kot kaže, človek težko nauči, da ima vsaka zgodba svojo mejo, vsaka priložnost svoj čas in vsaka pot nevarnosti, ki jih je treba predvideti in upoštevati. V mitu oče Dedal opremi Ikara s krili iz perja in voska, a ga tudi opozori: »Ne leti prenizko, da ti ne zmočijo krila valovi; ne leti previsoko, da ti sonce ne stopi voska.«  Ikar se, omamljen od svobode, požene proti nebu, a ga lastna prevzetnost uniči. Krila se stopijo in strmoglavi v morje. Ta zgodba je stara več kot dva tisoč let, a še še zmeraj zelo aktualna! Ljudi, ki verjamejo, da jim pripada vse, da lahko letijo, kamor hočejo, vzamejo, kar hočejo, ne da bi upoštevali pravila narave, družbe ali zdrave pameti, je vedno več -...
Read more »

''ena, dve, tri, pofočk!''

MM
Slika
  ''ena, dve, tri, pofočk!'' Moja pokojna prijateljica Ljerka vir   je vse življenje živela v Fischer–Elbertovi hiši na Kongresnem trgu 14. V spodnjih prostorih so bile neko č kavarne z različnimi lastniki, v katere je za čas svojega življenja zelo rad zahajal tudi pisatelj Josip Jurčič.   Na za četku današnjega pisanja jo omenjam zato, ker mi je v svojih spominih, ki sva jih objavili v knjigi ''Ženska, ki ji je dano'' , ves čas govorila, da se ne spomni kakšnih posebnih vojnih grozot v Ljubljani, med drugo sv. vojno. Njena sestra se je, na primer, poročila v Milanu, leta 1942 je tudi sama brez težav odpotovala v Italijo, kjer se je vpisala v šolo kozmetike v Genovi. Takole pripoveduje:« To je bila odlična odločitev, saj sem lahko stanovala pri sestri. Šola je bila znana, zelo dobra, a tudi draga. Če sem tam spoznala kakšnega privlačnega moškega? Ne zanikam, Italijani so bili zanimivi, a večina, s katerimi sem prišla v stik, me niso ravno navdušili. ...
Read more »