Postelja ni le za užitek

 

Postelja ni le za užitek

Ne vem, ali drži, da se danes v postelji lobira več kot nekoč, a zgodovina in realnost nas pač učita, da so posteljne aktivnosti pogosto ključne marsikje, tudi tam, kjer ne bi smele biti.

Postelja nikoli ni bila samo prostor ljubezni. Bila je tudi neuradna pisarna, v kateri so se delile službe, sklepale kupčije, spreminjale politične odločitve in izdajale državne skrivnosti.

Intimni vpliv tudi v politiki omogoča marsikaj, česar uradni lobisti pogosto nimajo: dostop do človeka v trenutku, ko ''orgazem naredi svoje in zaslepi človeka'', ko zraven ni ministrov, svetovalcev, zapisnikov, kamer in prič.

Do ranljivih in kočljivih podatkov Nepovabljeni vstopajo prek žena, mož, ljubimcev, ljubic, istospolnih partnerjev, plačanih spolnih uslug in načrtovanega zapeljevanja.

Tako je bilo, je in bo.

Če kje, smo ranljivi v intimi in v postelji. Tega bi se morali zavedati zlasti politiki, ki imajo zaradi svoje funkcije dostop do najbolj kočljivih podatkov, ki so pomembni tudi za varnost neke države.

• Iz časa nekoč'' poznamo več zgodb, ki potrjujejo, da se ne motim:
• George Villiers in angleški kralj Jakob I. – 17. stoletje Villiers je zaradi kraljeve naklonjenosti bliskovito napredoval od dvorjana do vojvode Buckinghamskega in enega najmočnejših mož v državi. Zgodovinarji ne morejo z gotovostjo dokazati spolnega odnosa, ohranila pa so se izrazito ljubezenska pisma in pričevanja o skupni spalnici. Villiers je nadzoroval kraljevo pokroviteljstvo, vplival na zunanjo politiko in Anglijo usmeril v vojno s Španijo.
• Madame de Pompadour in Ludvik XV. – 18. stoletje Ni bila samo kraljeva ljubica, temveč njegova zaupnica in svetovalka. Vplivala je na imenovanja, podpirala posamezne ministre ter sodelovala pri diplomatskem približevanju Francije in Avstrije. Zanimivo je, da je politični vpliv obdržala tudi potem, ko se je njuno spolno razmerje končalo – intimnost ji je odprla vrata, zaupanje pa jih je ohranilo odprta.
• Grofica Castiglione in Napoleon III. – okoli leta 1856 Piemontski predsednik vlade Cavour jo je poslal v Pariz z nalogo, naj francoskega cesarja pridobi za italijansko združitev. Postala je Napoleonova ljubica. Koliko je njena postelja dejansko vplivala na poznejšo francosko pomoč Italiji, je težko dokazati, toda njen diplomatski namen je dobro dokumentiran, saj predstavlja šolski primer načrtovanega »intimnega lobiranja«.
• Lola Montez in bavarski kralj Ludvik I. – 1846–1848 Kralj ji je podelil državljanstvo, plemiški naslov, rento in politični vpliv. Zaradi nasprotovanja njenemu povišanju je padla vlada, ministri pa so se menjavali tudi glede na njene želje. Ogorčenje zaradi njenega vpliva je prispevalo k politični krizi in kraljevi abdikaciji.
• 
  
• Bližnja preteklost in danes
• 
  
• Stasijevi »Romei« – hladna vojna Vzhodnonemška obveščevalna služba je moške agente načrtno pošiljala zapeljevat tajnice in uslužbenke zahodnonemških ministrstev, veleposlaništev in obveščevalnih služb. Razmerja so trajala več let, nekateri agenti so se s tarčami celo poročili. Cilj so bili dokumenti in državne skrivnosti.
• Christine Deviers-Joncour in francoski minister Roland Dumas – začetek devetdesetih let Državno naftno podjetje Elf je ministrovo ljubico plačevalo, da bi pri njem lobirala za prodajo francoskih fregat Tajvanu. Deviers-Joncourjeva je priznala, da je prejela milijone za vplivanje na ljubimca, njena obsodba pa je bila potrjena. Dumas je bil na pritožbi oproščen, ker ni bilo dokazano, da je vedel, od kod prihajajo darila. Torej: plačano lobiranje prek ljubice je bilo dokazano, ministrova zavestna podkupljenost pa ne.
• Afera »Fat Leonard« – ameriška mornarica, 2004–2013 Vojaški pogodbenik Leonard Francis je ameriškim častnikom zagotavljal prostitutke, razkošna potovanja, denar in darila. V zameno je dobival zaupne urnike ladij, podatke o konkurentih in usmerjanje ladij v pristanišča, kjer je njegovo podjetje največ zaslužilo. Več častnikov je bilo obsojenih. Spolna usluga je služila kot neposredna oblika podkupnine.
• Bob in Nadine Menendez – 2018–2023 Žena vplivnega ameriškega senatorja je delovala kot posrednica med možem, poslovneži in predstavniki Egipta. Par je v zameno za politične usluge sprejemal denar, zlate palice in avtomobil. Oba sta bila obsojena; Nadine je bila leta 2025 obsojena za vseh 15 očitanih kaznivih dejanj in pozneje na 54 mesecev zapora. To sicer ni dokaz »prepričevanja med rjuhami«, je pa dokaz, kako lahko zakonska bližina postane zasebni kanal za prodajanje političnega vpliva.

· Tudi Jovanka je uporabljala zakonsko bližino, da je vplivala na dostop do Tita, osebje, delegacije in nekatere kadrovske odločitve.

· Še hujši primer: Mira Marković, žena Slobodana Miloševića.

· Bila je njegova najtesnejša politična zaupnica, pozneje pa tudi voditeljica stranke Jugoslovanska levica – JUL, ki je sodelovala v vladi. Vplivala je na kadrovanje, medije, politične zaveznike in moževo ideološko usmeritev. Številni njuni sodelavci so pripovedovali, da so se ključne odločitve najprej izoblikovale v njunem zasebnem pogovoru, šele nato pa dobile uradno obliko.

· Tukaj ni šlo samo za skrivno »lobiranje v postelji«. Mira Marković je bila tudi sama političarka. Z Miloševićem sta predstavljala zakonski politični tandem, v katerem meja med državno pisarno, strankarskim sestankom in zakonsko spalnico ni več obstajala.

· Rečeno po domače: kdor ima v rokah moč nad vladarjevim spolnim organom, ne potrebuje nobene uradne funkcije, ker lahko z intimno močjo doseže vse in še več, kot si želi.